Konzervansi v kozmetiki: phenoxyethanol, MIT in sproščevalci formaldehida
Ali je phenoxyethanol varen? Zakaj kozmetika potrebuje konzervanse, alergija na methylisothiazolinone, sproščevalci formaldehida v šamponu in nega kože brez konzervansov.
Na kratko
- Vsak izdelek, ki vsebuje vodo, potrebuje sistem konzervansov, ki prepreči rast bakterij in plesni.
- Phenoxyethanol je eden najpogostejših konzervansov in je v EU dovoljen do 1 %; alergija nanj je redka.
- Methylisothiazolinone (MI) je povzročil val kožnih alergij, zato ga je EU prepovedala v izdelkih, ki ostanejo na koži.
- Sproščevalci formaldehida, kot je DMDM hydantoin, so težava za ljudi, alergične na formaldehid.
- Izdelki »brez konzervansov« zamenjajo eno tveganje za drugo in običajno potrebujejo posebno embalažo ter imajo kratek rok uporabnosti.
Na tej strani
Konzervansi ohranjajo kozmetiko brez bakterij, kvasovk in plesni, ki lahko povzročijo okužbe kože in oči. Večina, na primer phenoxyethanol, je pri dovoljenih koncentracijah varna, nekaj pa jih pri nekaterih ljudeh povzroča alergije. Methylisothiazolinone (MI) in sproščevalci formaldehida so tisti, na katere morate paziti, če imate občutljivo kožo ali kožo, nagnjeno k alergijam.
Zakaj kozmetika potrebuje konzervanse?
Kreme, losjoni, šamponi in geli so večinoma voda, vsakič, ko z roko seže v lonček ali pustite stekleničko odprto v topli kopalnici, pa vanje pridejo mikroorganizmi. Brez konzervansa se lahko hitro razmnožijo. Okužen izdelek, zlasti izdelki za oči, je že povzročil resne okužbe.
Konzervansi se sčasoma lahko tudi razgradijo, zlasti zaradi vročine ali vlage. Zato sta shranjevanje in čas od odprtja enako pomembna kot seznam sestavin.
Pogosti konzervansi in njihov regulativni status
V EU se kot konzervansi lahko uporabljajo samo snovi s potrjenega seznama, vsaka z najvišjo koncentracijo in včasih z dodatnimi pogoji. Tukaj so tisti, ki jih boste videli najpogosteje:
| Konzervans | Kje ga najdete | Kaj je dobro vedeti |
|---|---|---|
| Phenoxyethanol | Kreme, serumi, ličila, izdelki za dojenčke | V EU dovoljen do 1 %; alergija je redka |
| Methylisothiazolinone (MI) | Šamponi, geli za prhanje | Močan alergen; v EU prepovedan v izdelkih, ki ostanejo na koži, nizka omejitev v izdelkih, ki se izperejo |
| Methylchloroisothiazolinone (MCI) | Pomešan z MI v izdelkih, ki se izperejo | Prav tako znan alergen; v EU omejen na izdelke, ki se izperejo |
| DMDM hydantoin, imidazolidinyl urea, diazolidinyl urea | Šamponi, geli za umivanje telesa, nekateri losjoni | Sproščevalci formaldehida |
| Parabeni (methyl-, ethyl-, propyl-, butylparaben) | Kreme in losjoni | Učinkoviti in dobro raziskani, vendar sporni kot domnevni endokrini motilci |
| Sodium benzoate, potassium sorbate | Formule, ki težijo k naravnemu, izdelki, ki se izperejo | Blažji konzervansi, pogosto v kombinaciji z drugimi |
Sestavine, kot sta ethylhexylglycerin in caprylyl glycol, se pogosto dodajo za okrepitev sistema konzervansov, kar znamkam omogoča uporabo manjših količin klasičnih konzervansov. Parabeni imajo svoj vodnik: ali so parabeni varni?
Ali je phenoxyethanol varen?
Phenoxyethanol je eden najpogosteje uporabljenih konzervansov v negi kože. Pravila EU ga dovoljujejo do 1 % končnega izdelka, znanstveni svetovalci EU pa so ugotovili, da je pri tej ravni varen, tudi v izdelkih za otroke. Alergijske reakcije nanj so redke, čeprav lahko zbada na poškodovani ali zelo občutljivi koži.
Skenerji sestavin, tudi Green Point, phenoxyethanol označujejo kot Regulirano in Konzervans, ker ima zakonsko določeno mejno koncentracijo. Gre za uporabo znotraj varnih meja, ne za dokaz, da je vaša vlažilna krema škodljiva.
Alergija na methylisothiazolinone
V zgodnjih letih po letu 2010 so dermatologi v Evropi opazili močan porast kontaktne alergije na methylisothiazolinone, potem ko se je pogosto začel uporabljati v kremah, vlažilnih robčkih in drugih izdelkih, ki ostanejo na koži. Po pregledu, ki ga je opravil njen znanstveni odbor, je EU MI v kozmetiki, ki ostane na koži, prepovedala od leta 2017, od leta 2018 pa ga v izdelkih, ki se izperejo, omejila na 0,0015 %.
Alergija na MI se običajno kaže kot srbeč, rdeč izpuščaj, pogosto na obrazu, vekah, rokah ali pri vlažilnih robčkih v predelu plenice. Ko ste enkrat alergični, ga lahko sprožijo že majhne količine, najdemo pa ga tudi v gospodinjskih izdelkih, kot so čistila in barve. Če ste alergični, se izogibajte tako methylisothiazolinonu kot methylchloroisothiazolinonu.
Sproščevalci formaldehida v šamponih in gelih za umivanje telesa
Sproščevalci formaldehida so konzervansi, ki počasi sproščajo majhne količine formaldehida, kar mikrobe drži v šahu. Pogosti so DMDM hydantoin, imidazolidinyl urea in diazolidinyl urea, ki jih pogosto najdemo v šamponih in gelih za umivanje telesa.
Formaldehid sam je dobro znan kožni alergen. Sproščevalci so dovoljeni znotraj omejitev, vendar morajo izdelki v EU zdaj nositi opozorilo »sprošča formaldehid«, kadar sproščeni formaldehid presega 0,001 %. Ljudem z alergijo na formaldehid običajno svetujejo, naj se sproščevalcem povsem izogibajo.
Nega kože brez konzervansov: kompromisi
»Brez konzervansov« zveni nežneje, vendar se lahko izdelek na vodni osnovi brez delujočega sistema konzervansov hitro okuži. Izdelki, ki se konzervansom resnično odpovedo, se običajno zanašajo na kaj drugega:
- Formule brez vode, kot so olja, balzami in praški, kjer se mikrobi težko razmnožujejo.
- Zračne črpalke ali enkratna embalaža, ki ne spustita notri prstov in zraka.
- Večnamenske sestavine, ki imajo tudi protimikrobni učinek, čeprav se ne imenujejo konzervansi.
- Kratek rok uporabnosti, včasih s shranjevanjem v hladilniku.
Če reagirate na določen konzervans, je izogibanje tej eni sestavini pogosto koristnejše od izogibanja konzervansom na splošno. Dišave so še en pogost vzrok reakcij; oglejte si naš vodnik o dišavnih alergenih v kozmetiki.
Kaj pomeni simbol PAO?
Simbol roka uporabe po odprtju (period-after-opening) je majhen odprt lonček s številko in črko »M«, na primer 6M ali 12M. Pove, koliko mesecev je izdelek uporaben po prvem odprtju. V EU je obvezen na izdelkih, ki so neodprti obstojni dlje kot 30 mesecev. V ZDA roka uporabnosti na kozmetiki zakon ne zahteva.
Za branje preostanka etikete si oglejte naš vodnik o tem, kako brati seznam sestavin kozmetike.
Pogosta vprašanja
Ali so naravni konzervansi varnejši?
Ne nujno. »Naravni« konzervansi, kot so nekateri rastlinski izvlečki in eterična olja, so pogosto šibkejši in lahko vsebujejo dišavne alergene. Nekateri dobro prenašani konzervansi, kot sta sodium benzoate in potassium sorbate, se uporabljajo v formulah, ki težijo k naravnemu, vendar najbolje delujejo v kombinaciji. Pomembno je, da izdelek ves rok uporabnosti ostane brez mikrobov in da ne reagirate na njegove sestavine.
Kako vem, da se je kozmetika pokvarila?
Opazujte spremembe vonja, barve ali teksture, ločevanje, ki se ne zmeša več, ali plesen. Izdelek zavrzite, če opazite karkoli od tega, če je minil rok uporabe po odprtju ali če začne zbadati. Izdelki za oči zahtevajo dodatno skrb: maskaro zamenjajte vsakih nekaj mesecev in jo zavrzite po okužbi oči.
Ali lahko konzervansi povzročijo akne?
Konzervansi niso tipičen vzrok aken. Pri nekaterih ljudeh lahko povzročijo draženje ali alergijske izpuščaje, ki so lahko videti kot majhne rdeče bunčice. Izpuščaji so pogosteje povezani s težkimi, oljnatimi formulami ali z izdelkom kot celoto. Če se vam po novem izdelku koža izpuščajsko odzove ali srbi, ga prenehajte uporabljati in njegov seznam sestavin primerjajte z izdelki, ki jih prenašate.
Viri
- Microbiological Safety and CosmeticsU.S. Food and Drug Administration
- Shelf Life and Expiration Dating of CosmeticsU.S. Food and Drug Administration
- Phenoxyethanol (Scientific Committee on Consumer Safety opinion)European Commission
- Commission Regulation (EU) 2016/1198 amending Annex V to Regulation (EC) No 1223/2009 on cosmetic productslegislation.gov.uk (EU law archive)
Večina virov je v angleščini.
Ta vodnik je namenjen splošnemu obveščanju in ni zdravniški nasvet. Če imate težave s kožo, alergijo ali zdravstvene skrbi, se posvetujte z zdravnikom, dermatologom ali dietetikom. Ocene Green Point in rezultati Skenerja kože so informativni in niso diagnoza.

